5. Ruthin tek

V soboto, 25. februarja 2017 sem sklenil, da se prvič tudi jaz udeležim teka, ki ga v spomin na Ruth Podgornik Reš že nekaj let organizira humanitarna organizacija Never Give Up.

Po petkovem obupnem vremenu, se je naslednji dan zjasnilo in naredil se je dan, kot so ga napovedali vremenarji - čist ko solza.

Z Nado sva se za ta tek odločila že nekaj dni prej, zato sva le še pobasala še naše dva kužka, pridružil pa se nama je še najin sin Matjaž, vendar pa ne kot tekač saj zaenkrat v tem še ne vidi "smisla".

Bled, točneje Zaka na blejskem jezeru, nas je pričakal v prazničnem tekaškem vzdušju. Sledila je prijava, skok v tekaško opravo in že sva začela štepati kroge - vsak po svoje. Planiral sem 3-4 kroge, vendar pa je odlično vzdušje in pa tek skupaj s prijatelji ta plan razpotegnil na 7 krogov, ali skoraj celotno dolžino maratona. Tek seveda nima tekmovalnega značaja, čas si meriš sam, skratka, tek si prilagodiš čisto po svoje. Pri meni je to pomenilo tempo malo pod 5 min/km in kratki premori pri okrepčevalnici po vsakem pretečenem krogu. Pretekel bi tudi kak krog več, vendar me na žalost še vedno pesti bolečina v stopalu. Na koncu sem bil vendarle zadovoljen, saj sem kljub temu uspel preteči celo maratonsko razdaljo.

Nada je odtekla 3 kroge, prvega s kužki, tako, da je bila zadovoljna tudi sama.

Skratka, luštna zadeva kjer srečaš mnoge tekaške prijatelje, če pa je še vreme super..., drugo leto spet pridemo.