3. X-tek
Za popestritev tekaške sezone sem si tokrat izbral malce neobičajen tek. Pravzaprav me je na to prireditev spravila žena in Tatjana, najina soseda. Gre za krajši tek, ki pa je v uvodnem delu speljan v kraško jamo, nato pa v krogu speljan po okoliških makadamskih poteh z nekaj asfaltnega vložka. Več o prireditvi na tej povezavi in tem filmčku.
Na ta svojevrsten tek smo povabili še mojo sestro Maro, ki je bila takoj za takšno akcijo. In tako smo se proti krasu odpravili štirje, oziroma 7, če prištejem še vso pasjo spremstvo. Obetal se je namreč lep nedeljski dan in ni lepšega kot sprehajanje po jesensko obarvani kraški pokrajini po končanem teku. No, nedeljsko jutro je bilo kljub napovedi na gorenjskem precej megleno in turobno, od Postojne dalje pa se je naredil dan kot se reče.
Kmalu smo prišli na prizorišče, ki je malce pred vasjo Slivje pri Kozini. Nakapljalo se je že kar precej ljudi, po govorici sodeč od tega kar precej italijanov. Na štartni listi se nas je nabralo za dve stotniji tekačev, precej več kot sem mislil. Tudi po nekaterih znanih obrazih sem kaj hitro ugotovil, da le ne gre za čisto "vaško" tekmo. Konec koncev mi je to še bolj všeč, saj mi to toliko bolj vzbudi tekmovalen duh. Ta mi je po predhodnem vodenem ogledu jame, sicer malce upadel - tek po slabo razsvetljeni jami je namreč nekaj povsem drugačnega kot tek po lepi podlagi. Je spolzko, stalno moraš biti na preži, da ne zadeneš z glavo v steno, skratka, ni za brezglavo dirkanje na polno.
Tudi sam start tekačev je poseben - nekakšen kronometer, kjer startata dva hkrati in potem čez minuto naslednja dva. Z ženo sva bila bila izžrebana kot številka 65 in 66 - torej sva imela start dobre pol ure za prvim parom, ravno prav za krajše ogrevanje in ogled prvih tekačev, ki so prihajali iz nazaj jame.
O samem teku. Začetni del, spust v jamo, sem začel precej previdno, ko pa je bilo treba nazaj gor pa šparanja ni bilo več. Ko sem pritekel iz jame, sem čelado odvrgel na že prej določeno mesto.
Sledil je tek malo gor, malo dol po gozdnih poteh in delu asfalta. Minil je kar hitro saj sem navajen precej daljših razdalj. Na vsej progi nisem dal vse od sebe, nekaj rezerve je še ostalo, tako da sem bil z doseženim časom 18 minut kar zadovoljen. Na koncu je to zadostovalo celo za tretje mesto v kategoriji in spet je šla ena lepa medalja v mojo zbirko. Sicer pa je šla absolutna zmaga v roke Simonu Strnadu pri moških in pri ženskah Ani Čufer.
Čas od zaključka teka pa do proglasitve smo porabili za ogled Slivja in moram reči, da je ta mala vasica en luštkan kraj, ki mu je prelepa jesenska nedelja in gostoljubje kmetije Šiškovic, dala še dodaten čar.
