Črna prst
Po daljšem tekmovalnem premoru, ki ga prinesejo poletni meseci, dopustovanje tu in tam, sem se 3. septembra udeležil zadnjega gorskega teka, ki hkrati šteje za Pušeljc gorskih tekov (KBK, Ratitovec, GM4O in Črna prst). Tek na Črno prst ima najdaljšo zgodovino gorskih tekov pri nas. Tokrat je bil že 23-tič.
V Podbrdo, kjer je štart teka, sem se odpravil sam, saj ni bilo nikogar s tega konca, da bi mi delal družbo med vožnjo. Vreme je bilo napovedano dobro in tako smo tek začeli skoraj v idealnih razmerah. No, za večino je bilo malce prevroče. Na startu več ali manj vsi znani tekači, torej konkurence ni manjkalo. Zadnje čase alfa in omega gorskih tekov Miran Cvet je bil tudi prisoten in obetal se je naskok na rekord Petra Lamovca iz leta 2016, ki je nekaj čez 47 minut.
Na tek sem se podal neobremenjen, zato sem tudi začel zlagoma, kar se je pokazalo kot pozitivno, saj sem vseskozi lahko vzdrževal dober tempo in na koncu bil sposoben še krajšega šprinta. S časom 1:07:27 sem bil za minuto slabši od predlani, vseeno pa generalno 30. mesto in drugi v kategoriji.
Travnati del v zadnji četrtini trase
Podelitev - 2. mesto v kategoriji
