Gorski sextet & Mangart
- janezpirnar4
- Jul 12, 2016
- Branje traja 2 min
Med standardne aktivnosti, ki jih poskušam vsako leto realizirati je t.i. Gorski sextet in pa krog čez Mangart. Na vrsto prideta v poletnem času, ko je dan daljši, vreme pa toplo in prijetno.
Gorski sextet vedno štartam od doma, sestavlja pa ga 6 vzponov - čez Besnico na Podblico, Stari vrh, Javorč, Ermanovec, smučišče Cerkno in vzpon čez Golico in Stirpnik. Vse skupaj 140km in 3200 v.m. , kar dober zalogaj.
Letos sta mi pri prvih treh vzponih delala družbo Nina in Gregor, prijatelja iz Športnega društva Zagon. Po kratkem premoru in zasluženem pivu sem nadaljeval sam. Sledil je vzpon na Ermanovec, kjer pa ni več makadamskega odseka, ki je bil tam še dva tedna nazaj. Po doseženem vrhu je sledil spust do Kladij in naprej do Cerknega, kjer sem opravil naslednji postanek. Nadaljevanje trase vodi proti smučišču Cerkno, kjer pa sem malo pred vrho zavil desno proti Leskovici saj je po davški cesti in Selški dolini prav takrat potekal gorski avto raily. Vmes sem zavil še na asfaltni odcep, ki je vodil nekam navzgor. Mogoče odkrijem kaj novega si mislim, žal pa se je asfalt po slabih dveh kilometrih nehal in zato sem se le obrnil nazaj. Nadaljujeval sem čez Leskovico, Kopačnico in naprej do Hotavelj, kjer sem zavil levo proti Škofji Loki in zaključil letošnji sextet brez šestega vzpona.
Mangart zahteva predvsem lepo vreme, saj je to tudi naša najvišje ležeča asfaltirana cesta. Vrh preseže dva tisočaka in tam zna biti precej nepredvidljivo in zoprno, če se tja ne odpraviš ob zares dobri vremenski napovedi. zato pri odločitvi kdaj grem nikoli ne postavim fiksnega datuma, ampak se oziram na vremensko napoved.
Na to rundo sem povabil nekaj prijateljev, kazalo pa je da bom na koncu sam. Zato sem bil že pripravljen na še težji izziv - odločen, da se zadeve lotim kar od doma. To je pomenilo cca 240 km in lep zalogaj višinske razlike. Vendar pa me je dan prej vendarle poklical Janez Zupanec in se odzval mojemu povabilu. Tako je bil plan spremenjen - odhod z avtom ob 6. uri iz Kranja in potem štart iz Kranjske gore.
Začela sva nekako ob 7. uri z vzponom na Vršič in hitro nama je postalo toplo. Janeza v kolesarskem smislu doslej še nisem poznal in me je presenetil. Pokazal se je kot primeren partner za to dokaj zahtevno rundo.
Rana ura, zlata ura bi se reklo tudi tokrat, saj sva kmalu spoznala, da bi bil kasnejši štart precej bolj vroč in bi se zadnji del poti čez Trbiž do Kranjske gore midva že dobro kuhala. Tako pa sva z izletom ob pol dveh že zaključila in se odpravila proti domu. Še prej pa na kratko analizo ob zasluženem pivu.
Comments