20. Ljubljanski maraton

Minulo nedeljo, 25. oktobra se je odvijal za mnoge tekače težko pričakovani osrednji slovenski tekaški dogodek - Ljubljanski maraton. Glede na mojo gibalno omejenost, saj me pri daljših tekih še vedno prične boleti stopalo, se letos nisem odločil za maratonsko razdaljo, ampak zgolj polovičko. To se je izkazalo kot pravilna odločitev. Vprašanje, če bom sploh kdaj še lahko tekel celoten cestni maraton.

Zadnja dva meseca sem treniral večinoma ravninske teke, tako dolžinske teke, kot tempo tek, intervale, ter šprinte. Za normo na ljubljancu sem si zadal 1:25, oziroma 4:00/km.

In prišlo je jutro, ko sva se z Nado, kot ponavadi, z javnim prevozom odpravila proti Ljubljani. Tokrat je šla z nama še soseda Tatjana, za katero je bila to krstna udeležba. Na mojo pobudo sem jo v kratkem času dveh mesecev pripravil za polovičko, s ciljem nekje dve uri.

Nedeljsko jutro je bilo kar sveže in megleno - kakih 5°C, kar se mi je za tek zdelo kar v redu. Nada, ki je kot ponavadi šla na 10-tko je počasi odšla proti štartnim boksom, midva s Tatjano pa sva jo potem poskušala najti v množici tekačev, ki so že čakali na štart. To pa je misija nemogoče, saj je nastal obupen dren okoli teh boksov, zato sva se postavila nekaj višje od štarta in tam sem posnel filmček vse nepregledne množice tekačev. Za hip sva uzrla tudi Nado. Vmesno čakanje sva potem izkoristila za kapučino, potem pa je bilo treba iti na dogovorjeno mesto, da se ne bi preveč iskali. Nada je odtekla 10-tko brez problemov in solidnim časom 1:01:51.

Potem je prišel čas, da se na tek pripraviva tudi midva s Tatjano. Ogrevanje ni bilo kaj dosti saj se je bilo treba zriniti v štartni box. Prvi je zabasan že kake pol ure pred štartom, zato sem moral, kot tudi mnogi drugi, splezati čez ograjo, da sem bil vsaj kolikor toliko spredaj. In potem čakanje 20 minut v gužvi, kjer smo bili tekači kot ribice v konzervi - no vsaj mraza ni bilo ob vsej tej množici teles.

Pok pištole in gremo - zdaj gre zares. Kljub temu, da sem bil mogoče le kakih 10m za štartno črto sem rabil dober kilometer, da sem se prebil mimo počasnejših tekačev in pričel teči v svojem ritmu. Res, še do danes nisem uspel dognati, kaj žene počasne tekače v prve vrste, da potem tam delajo gužvo in ustvarjajo nevarne situacije.

Prvih 5km sem kljub temu obrnil v planiranem času, nekaj pod 20 minutami. Podobno sem nadaljeval tudi do drugega merjenja na 10km, potem pa sem že začutil, da bom težko do konca vzdrževal tak tempo. Ta je dejansko začel rahlo padati in naslednjih 5km sem imel povprečje 4:11, kar sem uspel obdržati tudi do 20km. Zadnji kilometer sem bil že pošteno utrujen, tempo pa je še nekoliko padel. Tek sem zaključil s časom 1:26:07, torej malce pod planom in v začetku s tem nisem bil najbolj zadovoljen. Kljub temu pa to ni slab čas, saj sem med 255 kategorniki pristal na 9. mestu. Moram pa tudi, čeprav nerad, upoštevati, da se vsako dodatno leto pri moji starosti pač pozna, ampak žal ne v plus.

Dobro je s tekom opravila tudi Tatjana. S časom 2:03:46 smo bili vsi več kot zadovoljni.

Rezultati kategorija 21MG

Po končanem teku...

Če potegnem črto čez letošnjo tekaško sezono lahko rečem, da je bila kar uspešna, sploh, če upoštevam v kakšnem dreku sem bil še februarja letos.

Zdaj pride na vrsto Kranjska zimska tekaška liga (KZTL), ter Sredina tekaška srečanja na Joštu, ki bosta poskrbela, da nam ne bo dolgčas čez zimo in ohranjala tekaško formo.